Ščin ščin

To je ljudska zgodba o ščinkavcu, ki jo je pripovedoval naš oče. Kot otrok sem si med njegovim pripovedovanjem ustvarila svoje podobe, kako se ptice med seboj pogovarjajo in kakšne so na pogled. Skozi leta, ko sem postala mamica, sem zgodbo pripovedovala svoji hčeri in sinu. Želela sem jo tudi ilustrirati, vendar časa  nikoli ni bilo dovolj. Zdaj sem babica in odločila sem se, da jo izrazim v besedilu in slikah.

Predstavljam torej pripoved našega očeta, ki je nadvse ljubil ptice in enako ljubezen prenesel tudi name.

Zakaj te podobe?

Hraše pri Smledniku, kjer živim in ustvarjam so okolica za ljubitelje narave in opazovanje vsega živega.

Ob tolikšnem petju ptic me je impresionirala misel, da bi v ptičjo zgodbo vključila prav to okolje v katerem živim zdaj.

Če se tu zavrtim okoli svoje osi od severa do vzhoda, zajamem 11 izjemnih ozadij in jih uporabim v zgodbi, vanje pa postavim 7 nastopajočih ptic: ščinkavca, vrabčka, kosa, tresorepko, škrjančka, taščico in vrano.